Tržaški Narodni dom (1904–1920)
Narodni dom so zgradili na parceli, ki je merila 1.458 m2, stavba pa je obsegala več kot 3.600 m2 uporabnih površin. Tržaška hranilnica in posojilnica je zanjo odštela 341.000 kron, kar je bilo po oceni arhitekta Maksa Fabianija “skrajno drago”. Dejstvo, da so se naročniki vseeno odločili zanjo, priča najbrž o tem, da so želeli dom postaviti na prestižnem in vidnem mesu – na velikem Vojaškem trgu, nedaleč od glavne železniške postaje in openskega tramvaja, ki je od nekdaj povezoval okoliške in mestne Slovence.
3D vizualizacija mestne okolice Narodnega doma leta 1904 in 1925 / Render in 3D del contesto urbano del Narodni dom nel 1904 e nel 1925 / 3D renders of the urban context of the Narodni dom in 1904 and 1925 (Courtesy of Massimiliano Blocher)
Maks Fabiani
Arhitekt Maks Fabiani (Kobdilj pri Štanjelu 1865 – Gorica 1962) se je rodil v okolju, v katerem so se prepletale slovenska, italijanska in avstrijska kultura. Diplomiral in doktoriral je na prestižni dunajski politehniki, na kateri je kasneje tudi poučeval. V mladih letih je veliko potoval, spoznal najpomembnejše predstavnike dunajske secesije in od leta 1894 do 1896 delal v biroju Otta Wagnerja, enega najbolj uglednih dunajskih arhitektov. V svojem bogatem poklicnem življenju je deloval na Dunaju, v Ljubljani, Gorici in Trstu, pripravil številne prostorske načrte, načrtoval prestižne zgradbe in bil osebni svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda za področje arhitekture in zgodovine umetnosti. Ob Narodnem domu stojita v Trstu še Fabianijeva palača Stabile na Nabrežju Grumula in hiša Bartoli na Borznem trgu, ki velja za enega najlepših primerov tržaškega secesijskega sloga.
