{"id":690,"date":"2026-07-30T11:39:51","date_gmt":"2026-07-30T09:39:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.cizerouno.it\/lacontrora\/?page_id=690"},"modified":"2026-07-30T18:50:29","modified_gmt":"2026-07-30T16:50:29","slug":"lepe-stvari-trst","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.cizerouno.it\/lacontrora\/sl\/lepe-stvari-trst\/","title":{"rendered":"lepe stvari"},"content":{"rendered":"\n
\n

lepe stvari<\/h2>\n\n\n\n

La controra<\/strong> (Popoldanska vro\u010dina) je bila beseda, ki je po\u010dasi drsela proti folklori. Nato je podnebje spremenilo razmere.<\/p>\n\n\n\n

Enciklopedija Treccani je 23. avgusta 2025, sredi vro\u010de sezone, objavila prispevek o popoldanski vro\u010dini, ki je prejel na desetine komentarjev;<\/p>\n\n\n\n

Spletna stran Una parola al giorno je oktobra 2025 zapisala, da gre za \u010dudovito besedo, \u010deprav pre\u017eeto z nemirom, ki bo vse bolj aktualna.<\/p>\n\n\n\n

Lepe stvari<\/strong> zbirajo ideje, projekte in razmisleke o tem, kako se mesta u\u010dijo odzivati, v Trstu in drugod: arhiv, ki se skozi \u010das \u0161iri.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"
Hotspots, Ljubljana<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\n

Kdo je to \u017ee poskusil mapirati<\/h2>\n<\/div>\n\n\n\n

V Ljubljan<\/strong>i je projekt Hotspots<\/strong><\/a> prebivalce pozval, naj ozna\u010dijo to\u010dke v mestu, ki poleti postanejo neznosne: skoraj 700 glasov v treh tednih, rezultati pa so se prelili v konkretne predloge za mestno ob\u010dino.<\/p>\n\n\n\n

Na Bienal Clim\u00e1tica<\/strong><\/a> v Avil\u00e9su v \u0160paniji projekt Critical Cartography Drifts<\/strong> prebivalcem in raziskovalcem omogo\u010da, da skupaj, s skupnimi sprehodi, raziskujejo industrijski spomin in preobrazbe mesta: mapiranje nekega ozemlja je lahko tudi na\u010din pripovedovanja njegove zgodovine.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"
Dvori\u0161\u010de Ob\u010dinske pala\u010de v Pinerolu<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"
Eno od zagreb\u0161kih dvori\u0161\u010d<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\n

Cortili, non solo piazze<\/h2>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

V Zagrebu<\/strong> projekt ActGREEN<\/a> <\/strong>spreminja zasebna dvori\u0161\u010da v hladilne otoke: 14 jih je \u017ee dokon\u010danih, drugih 229 je na\u010drtovanih, za vzdr\u017eevanje pa poskrbijo prebivalci sami.<\/p>\n\n\n\n

V Pinerolu <\/strong>je projekt RE-PUBLIC SPACES<\/strong><\/a> prenovil zgodovinsko dvori\u0161\u010de s tlakovanjem, ki bla\u017ei vro\u010dino.<\/p>\n\n\n\n

V Torinu<\/strong> projekt MAINCODE<\/strong><\/a> spreminja \u0161olska dvori\u0161\u010da v podnebna zato\u010di\u0161\u010da, pri \u010demer so dijaki dejavni del projekta.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"
Edicola 518, Photo Giovanni E. Galanello<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"
Fabbrica del Vapore<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\n

Javni prostori, ki skrbijo sami zase<\/h2>\n<\/div>\n\n\n\n

V Perugii<\/strong> se je zgodovinski kiosk Edicola 518 <\/strong>povsem odpovedal poslovni licenci in postal brezpla\u010dna mestna oaza: pitna voda, prostor za branje v senci, odprt za vse, brez pla\u010dila.
Vir: Artribune<\/a><\/p>\n\n\n\n

V Milanu<\/strong> je Fabbrica del Vapore<\/strong> za projekt \u201cZelena revolucija\u201d<\/strong> pridobila 2 milijona evrov: zamenjava asfalta s propustnim kamnom in nova drevesa. Vir: Artribune<\/a><\/p>\n\n\n\n

V Tarantu<\/strong> program Green Belt<\/strong><\/a> povezuje parke, obalo in mestne \u010detrti v enotno zeleno-modro mre\u017eo, z nalo\u017ebo 84,88 milijona evrov.<\/p>\n\n\n\n

.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n

En razmislek, zaradi po\u0161tenosti<\/h2>\n\n\n\n

Pozor na videz: tudi zelenje lahko ostane le simboli\u010dno dejanje. Analiza, objavljena na Artribune<\/strong><\/a>, opisuje, kako se \u201citalijanski depaving\u201d pogosto ustavi prav tu: asfalt se odstrani, resni\u010dna odpoved, avtomobilu, \u0161irjenju mesta, pa ostane odsotna.<\/p>\n\n\n\n

Vredno si je zapomniti tudi, kadar govorimo o drevesih in senci: \u0161tejejo, a ostajajo le eno od mnogih na\u010del.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"
shademap.app<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"
fontanelle.org<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\n

Prakti\u010dni viri<\/h2>\n<\/div>\n\n\n\n

fontanelle.org<\/a> <\/strong>poi\u0161\u010de najbli\u017eje javne pitnike.<\/p>\n\n\n\n

V Trstu jih je ve\u010d, kot si mislimo: ob\u010dina jih \u0161teje 30 monumentalnih in 290 razpr\u0161enih po mestu, s skupno porabo okoli 47.000 kubi\u010dnih metrov vode na leto. Ob\u010dino letno stanejo pribli\u017eno 600.000 \u20ac, med vzdr\u017eevanjem, vodo in energijo; samodejno se izklopijo ob 22. uri, 7 monumentalnih vodnjakov pa je danes suhih. (Vir: Laura Tonero, Il Piccolo, 20. julij 2026.)<\/p>\n\n\n\n

shademap.app<\/strong><\/a> simulira, kam bo padla senca, za to\u010dno dolo\u010den naslov in uro.<\/p>\n\n\n\n

troppocaldo.it<\/strong><\/a> je nacionalni, ironi\u010den, opazovalec nelagodja zaradi vro\u010dine: tam lahko izrazi\u0161 svoje nezadovoljstvo.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n